LD Lijak je bila ustanovljena leta 1947 in bo letos praznovala častitljivih 70 let. Malo je organizacij, ki se lahko pohvalijo s tako dolgo tradicijo. Lovišče LD Lijak zajema katastrske občine Šempas, Osek – Vitovlje, Vogrsko, Prvačina in Ozeljan – Šmihel. Njegova celotna površina znaša 3906 ha, od katerih je 2060 ha obdelovalne zemlje, 1516 ha gozda, 85 ha vodnih in 245 ha ne lovnih površin. Večji del pripada ravnemu in gričevnatemu svetu, razen strmega pobočja Trnovske planote.

Meje LD Lijak potekajo od skalnega Gradca proti severozahodu, mimo Krnice, Kopitnika, Črne jame in Trpinovšča ob zloženem kamnitem zidu, preko katerega je lovišče LD Trnovski gozd. Za tem zavijejo proti jugu  po stenah nad izvirom Lijaka, nadaljujejo skozi Skrinjico in dalje ob potoku Lijak do njegovega izliva v reko Vipavo. Sosedje so tudi lovci LD Gorica. Južno stran meji tok Vipave in LD Fajti hrib, katastrska občina Dornberk in LD Tabor. Na vzhodu je meja ob katastrski občini Prvačina in Osek – Vitovlje do prej omenjenega Gradca. Tu je soseda LD Čaven. Število članov LD Lijak se z leti spreminja, največ članov je bilo leta 1990 ko je bilo 96 članov, leta 2017 ima LD Lijak 75 članov. Veseli pa nas, da se v obdobju zadnjih nekaj let za vstop v lovsko organizacijo odloča vedno več mladih, največ seveda drugi  ali že tretji rod članov LD.

Gostota naseljenosti različnih vrst divjadi se je v zadnjih sedemdesetih letih močno spreminjala. Samodejno in tudi zaradi vlaganja so se pojavile nekatere nove vrste divjadi, nekaj avtohtonih pa je povsem izginilo kljub različnim ukrepom za njihovo ohranite. Tako po letu 1966 ni bilo več zasledenih kotorn. Zaradi upadanja številčnosti se je za čas 1963/65 prvič zaščitilo jerebice, dokončno  pa leta 1975. Sledila je nekajkratna naselitev jerebic, ki so obstale, a ni bilo nobenega primera razploda. Sredi šestdesetih let je bilo vloženih najprej 40 in nato 50 zajcev, da bi tako prišlo do osvežitve krvi. V istem obdobju se je v lovišče izpustilo 600 fazanjih kebčkov. V naslednjem desetletju sta bili zgrajeni obori za fazane, v katere je bilo v presledkih vsakokrat vloženih od 200 do 500 kebčkov. Kljub varstvenim ukrepom je bil uspeh minimalen. Stalež fazanov je še naprej strmo padal. Nekaj več odstrela v zadnjem obdobju je predvsem na račun vlaganja odraslih fazanov v lovišče. LD Lijak v lovišče letno vlaga približno štirideset fazanov in sto fazank. Stalež srnjadi se v zadnjih dveh desetletjih giblje približno v istih okvirih. Tako je odstrel te vrste divjadi na letni ravni okrog 120 komadov. Prav tako se je v zadnjem desetletju povečala prisotnost gamsov. Naša LD je sodelovala tudi pri naselitvi muflonov v oboro na Koreninah leta 1976. Po njihovi izpustitvi so se na tem področju zadrževali približno do leta 1986, ko se je njihova kolonija pomaknila zlasti na Čepovansko področje in dalje proti Mostu na Soči. V današnjih dneh je muflon na območju LD Lijak prisoten le občasno. V zadnjih letih se je v posameznih primerkih pojavila tudi jelenjad. Največja sprememba se je pojavila v zadnjem desetletju, kjer se je drastično povečal stalež divjega prašiča. Tako se je tudi odstrel te vrste divjadi bistveno povečal. Leta 2006, je bilo uplenjenih dvajset komadov divjih prašičev, leta 2016 pa je bilo uplenjenih več kot 200 komadov divjih prašičev. Tako povečanje prisotnosti divjega prašiča pa je zelo povečal škode na kmetijskih površinah in kulturah. V letih med 2011 in 2016 smo lovci LD Lijak za škode po divjadi izplačali preko 56.000 EUR odškodnin. Prav zaradi velikih škod je bila v preteklih letih s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdana odločba, s katero se je lahko celo koledarsko leto izvajalo lov na divjega prašiča ne glede na strukturo odstrela. Za varovanje posevkov, pridelkov in druge ukrepe za preprečevanje škod opravimo okoli 2500 ur prostovoljnega dela. Prav tako sodelujemo z predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, OZULa, Zavoda za gozdove in ZLD Gorica, da izpostavimo problematiko škod, vendar vedno nismo uslišani ali pa naših problemov glede škod sploh ne slišijo. V preteklih letih smo se udeležili tudi sestanka v državnem zboru. Večkrat imamo občutek, da so škode po divjem prašiču samo problem LD Lijak in dveh sosednjih Lovskih družin in se ostale strokovne ali druge javnosti sploh ne tiče.

Lega naše lovske družine nam omogoča da uspešno gospodarimo skoraj z vsemi vrstami divjadi, ki je prisotna v Sloveniji.

Lovci smo z lastnim delom in pomočjo takratnih uspešnih primorskih podjetij zgradili lovski dom v obrobju Trnovskega gozda z enim najlepših razgledom na Vipavsko dolino in Kras pa vse do Slovenskega primorja. Prav tako ima Lovska družina svojo pisarno in prevzemnico uplenjene divjadi v prostorih stare šole v Šempasu.  Prostori so namenjeni sestankom vseh organov lovske družine.   Za pravično opazovanje, ocenjevanje in lov smo zgradili štirideset lovskih prež, zalagamo 220 slonic, čistimo okoli 20 km lovskih stez, za zimsko krmljenje porabimo okoli 900 kg krme in za privabljalno krmljenje pa okoli tri  tone koruze. Obdelujemo dva in pol hektara krmnih njiv. Zelo dobro opravljeno prostovoljno delo članov lovske družine pa je dokaz, da se z voljo lahko doseže odlične rezultate tako pri gospodarjenju z divjadjo kot tudi pri ohranjanju narave.

Za člane