Ustanovni sestanek vseh zainteresiranih lovcev lovske družine Čaven se je odvijal 20.08.1948. Ob ustanovitvi je LD Čaven štela 34 članov, predvsem iz okoliških vasi. Tega dne je bil izvoljen prvi upravni odbor, kateri je štel 7 članov. Prvi starešina je bil Franc Bavčar iz Sela.

Vsi interesenti so izpolnili pristopnico in bili tudi sprejeti. Formalno je lovska družina Čaven izpolnila vse obveznosti in zaprosila za dodelitev lovišča. Ministrstvo za gozdarstvo LR Slovenije je uradno potrdilo ustanovitev LD Čaven z odločbo št. 115/85 z dne 27.07.1949

Na področje LD spadajo krajevne skupnosti Črniče – Ravne, Malovše – Gojače, Potoče – Kamnje, Selo, Vrtovin, Batuje in Zalošče. LD Čaven gospodari z 3864 ha površin od tega je 3624 ha lovnih. Najnižja točka lovišča je 79 m nadmorske višine, najvišja pa 1246 m. Lovišče se razteza od izliva potoka Hrašček v reko Vipavo vzhodno od vasi Prvačina, po desnem bregu reke Vipave v vzhodni smeri do vasi Dobravlje, severno po meji k.o. Kamnje – Dobravlje do vrha Čavna, v zahodni smeri po robu Trnovske planote do k.o. Osek Vitovlje in po jarku Globočnjak južno od akumulacijskega jezera Vogršček, od tam po robu jezera do izliva potoka Hrašček v Vipavo.

Po ustanovitvi se je naše društvo postavilo na lastne noge. Izvajalo je od države planirana opravila, skrbelo za divjad in seveda izvajalo lov. Male divjadi je bilo na pretek. Lovci so si nabavljali orožje in vzrejali lovske pse, leta 1953 pa se je sprejelo v naši LD prvi lasten pravilnik. Na dveh tipkanih straneh so zbrana vsa navodila za normalno življenje in delo društva. Še danes bi v marsičem zadostovalo potrebam vsake lovske družine. Ob požrtvovalnem delu naših prvih lovcev pa je naša družina zrasla iz povojnega pomanjkanja in neznanja v močno in dobro lovsko družino, ki zgledno gospodari. Številčnosti divjadi ni mogoče primerjati s stanjem, ki je vladalo po drugi Svetovni vojni v izropanih loviščih. V 70 letih so se začele velike spremembe v kmetijstvu. Zaradi večje uporabe zaščitnih sredstev in agromelioracijskih posegov v naravi je prišlo do upada številčnosti male divjadi. Jerebice že davno ni več, kotorne je le še za vzorec na obronkih Kuclja in Selovca in tudi fazanu se slabo piše. V naši LD vlagamo velike napore v zvezi z ohranjanjem in revitalizacijo male divjadi. Na področju Vipavske doline poteka večletni načrt za obuditev in ohranitev staleža male divjadi, predvsem za fazana. Dviguje se stalež poljskega zajca, kar je zelo vzpobudno. Raca mlakarica si je ustanovila svoj dom ob reki Vipavi in akumulacijskem jezeru Vogršček in zanjo ni večjih dilem z ohranjanjem staleža.

Pri visoki divjadi so razmere v lovišču popolnoma drugačne. Prvega srnjaka je v letu 1955 uplenil takratni starešina Dušan Mrmolja. V novejšem času je plan odstrela srnjadi okrog 90 kosov. Prvega gamsa je leta 1970 uplenil Slavko Pirjevec. Kolonija gamsev je stabilna in se ohranja na primerni ravni. Številčnost muflona malce upada, tudi zaradi vse večje prisotnosti risa, volka in medveda, še posebej nas moti širitev šakala, ki se nezadržno približuje našemu področju in nam bo v bodoče še delal preglavice.

Posebno poglavje je divji prašič. Pri nas stalno domuje že od začetka 80-tih let. Kljub vse večjemu odstrelu se lovske škode ne zmanjšujejo in močno posegajo v proračun lovske družine. Če iztržek od prodaje divjačine ne dosega izplačila lovskih škod, je to že alarmanten podatek. Naša lovska družina zaenkrat še obvladuje te pojave.

V zadnjem času se v lovišču stalno naseljuje tudi jelenjad. Odstrel poteka po smernicah, ki se jih držimo. Zaenkrat lovskih škod po jelenjadi še ni. Bojimo se, da nam bo prišla jelenjad v vinograde, zato jo smatramo kot nezaželeno v Vipavki dolini. Poskušamo jo zadržati na nižji številčnosti. Kako nam to uspeva bo pokazal čas.

Večina lovskih škod naredijo divji prašiči. Lovske škode rešujemo s preprečevalnimi in privabljalnimi krmljenjem na registriranih krmiščih. Tu opravimo največ odstrela divjih prašičev. S kmeti se dogovarjamo o zaščiti površin. Na razpolago jim damo odvračalna sredstva in električne pastirje. Lovske škode obravnavamo pravočasno in s tem nudimo kakovosten servis vsem uporabnikom prostora. Na tem področju zaenkrat še kar dobro usklajujemo interese vseh, ki smo v to vpleteni.

V lovišču obdelujemo krmne njive, predvsem za namen male divjadi. Poleg tega imamo tudi 12 krmišč za fazane, ki so postavljeni predvsem v nižinskem delu lovišča. Krmimo s koruzo v zrnju. Zalagamo tudi 11 krmišč za divje prašiče in 2 za muflone. Krmišča so stalno založena in urejena. Vsako leto počistimo več kilometrov lovskih stez, večje površine grmišč in gozdnega roba. V upravljanju imamo tudi nekaj remiz, vendar bistveno premalo. Prizadevamo si za ureditev večje površine za revitalizacijo pogojev za malo divjad. V načrtu je izvedba skupnega projekta s sosednjo LD Lijak. Za vse navedeno opravimo cca 1200 delovnih ur letno.

V lovišču imamo postavljenih 64 lovskih prež, od tega 17 zaprtih. V gorskem delu imamo zgrajena 2 bivaka, eden nad vasjo ravne (Bajčova luknja) drugi nad Vrtovinom (Črna peč).

V Gojačah smo v letu 1992 zgradili lovsko kočo. To je naš dom v katerem se srečujemo in poveselimo. V prostih terminih ga oddajamo, ter smo tako s tem dosegli, da objekt živi in se v njem stalno nekaj dogaja. V spodnjih prostorih lovskega doma imamo vzorno urejeno zbiralnico za divjačino. Lovska koča je solidno izdelana in redno vzdrževana in čiščena. Lahko je vsem nam v ponos, saj je na lepi lokaciji in dostopna do bližnjih avtocestnih povezav.

Poleg naštetega premoremo tudi strelišče za streljanje glinastih golobov. Na njem večkrat vadimo, pripravnikom pokažemo načine streljanja in jih naučimo ravnanja z orožjem. Vsako leto izvedemo tekmovanje v spomin na našega lovca Slavka Miliča, ki je bil znan trap strelec in selektor za trap.

V lovski družini dajemo poudarek tudi lovski kinologiji. Stalno vzrejamo okrog 20 lovskih psov različnih pasem. Želeli bi večje zanimanje za vzrejo lovskih psov predvsem pri mladih. Vsako leto organiziramo v sodelovanju z LKD Gorica po eno lovsko preizkušnjo. Za izvedbo prireditve smo vedno pohvaljeni.

Sodelujemo še s šolami in vrtci na našem območju. Otrokom opišemo našo dejavnost, varstvo narave, lov, lovske pse, organiziranost in orožje. Za vse opisano se otroci odzovejo z izjemnim zanimanjem.

Kot sem že na začetku zapisal je od ustanovitvi lovska družina štela 34 članov. V letu 1965 nas je bilo 49, v letu 1970 pa že 60. Številčnost se je dvignila leta 1982 na 74 članov, leta 1992 pa na 88 članov. Z leti se je število počasi manjšalo, tako štejemo letos 68 članov, od tega imamo 8 častnih članov in 3 pripravnike. Povprečna starost je 59 let. Vse to pomeni, da moramo več narediti za pomlajevanje članstva, kar bo ena izmed nalog za naprej.

19.06.2009 smo podpisali koncesijo za lovišče, ki velja do 18.06.2029. Svobodno se združujemo v ZLD Gorica, kjer sodelujemo v raznih delovnih telesih. Obenem smo člani območnega združenja upravljavcev lovišč zahodno visokokraškega področja. Tudi tu so naši člani vključeni v organe upravljanja. Sodelujemo s krajevnimi skupnostmi iz našega področja, predvsem pa z matično krajevno skupnostjo Gojače. Odprti smo za vsa dogajanja in razprave, ki se nas tičejo. Želimo si boljših odnosov z načrtovalci, boljših pogojev za divjad in več sodelovanja med vsemi uporabniki prostora.

Sedanje vodstvo UO:

  • STAREŠINA: Batagelj Silvo
  • TAJNIK: Brecelj Blaž
  • GOSPODAR: Bratina Robert
  • BLAGAJNIK: Slejko Stojan
  • ČLAN: Purger Benjamin
  • ČLAN: Puhar Marjan
  • ČLAN: Bratina Ivo
  • ČLAN: Jež Izidor
  • ČLAN: Pelicon Ivo
  • OSKRBNIK LOVSKEGA DOMA: Vidmar Marjan
lovska druzina caven
Za člane