Misel o ustanovitvi lovske družine na področju Renč, Mirna, gradišča in spodnjega Krasa je prišla v letu 1946-1947 na podlagi navodil in smernic tedanje oblasti, ki je priporočala, naj meje novih lovišč potekajo po vidnih markacijah: vodna struga, ceste, razvodja in državna meja z Italijo. Tako je nastala današnja Lovska družina »Fajti hrib« Renče.

Teritorij LD Fajti hrib Renče meri 2.885,87 ha, lovne površine pa je 2.723,07 ha. Razprostira se na levem bregu reke Vipave od Gradišča nad Prvačino do državne meje v Mirnu. Na jugu poteka meja z LD Trstelj od državne meje po razvodju kraške planote. Od vrha glavne ceste Renče-Temnica, pa po tej cesti do križišča ceste Lipa-Temnica-Kostanjevica. Od tega križišča poteka meja po cesti, ki vodi v Lipo, obkroži vas Lipo in gre naprej po cesti Lipa – Dornberk  do cca. 100m severno od križišča cest Škrbina- Dornberk-Lipa. Od tu poteka meja z LD Tabor-Dornberk po razvodju tako, da se dvigne naravnost proti Trstelju. Od tu se spusti v smeri proti severu v spodaj ležečo vidno globel ter po njej na Francosko cesto in se po globeli spušča v smeri Debelega hriba, ki ga seče nekoliko desno poševno v spodaj ležeči potok. Iz tega potoka poteka meja do hrasta pri Čečkotu in se spoji z dobro vidnim potokom, po katerem sledi do izliva v reko Vipavo. Od tu poteka meja po reki Vipavi do državne meje pri Mirnu.

Lovišče LD Fajti hrib lahko razdelimo v 3 dele:

  • Nižinski del – pretežno naseljen
  • Višinski del – severno pobočje kraške planote
  • Sončni kraški del.

Družina danes šteje 58 članov z povprečno starostjo članstva 59 let. Glavna dela, ki jih opravljamo v lovišču predstavljajo košenje, čiščenje stez, urejanje vodnih virov in zalaganje korit z vodo, obdelovanje krmnih njiv ter sezonsko zalaganje solnic.

Vse delo, ki ga ni malo, (letno opravimo cca. 700 ur) je opravljeno v glavnem prostovoljno z veliko požrtvovalnosti, odpovedovanja in dobre volje. Prav lovcem gre zasluga, da se je ohranilo veliko svetlih lis – senožeti in steza- pred intenzivnim zaraščanjem, kateremu smo priča na Krasu.

Družina gospodari z divjim prašičem, kateri predstavlja trenutno najštevilčnejšo divjad in povzroča precejšnjo škodo na obdelovalnih površinah in senožetih. Dobro zastopana je srnjad, v zadnjem desetletju pa družina gospodari tudi z jelenjadjo. Opažamo pa tudi porast male divjadi kot sta fazan in zajec, kar je spodbudno. Prisotna je tudi ostala divjad kot npr. lisica, jazbec, kuna, šoja, sraka in razne ujede. Družina sodeluje pri monitoringu šakala, kateri je na našem področju nova vrsta divjadi.

Družina upravlja z lovskim domom na Kremencah. Lovci ga uporabljamo za namene druženja po opravljenih lovih, raznih strelskih tekmovanjih ter z postavljeno hladilnico tudi spravilu uplenjene divjadi.

Za člane