Lovski tovariši, ustanovitelji LD Gorica pripovedujejo, da so v času cone A in cone B, hodili na lov v Vrtovin. Vsekakor so bili seznanjeni z lovsko zakonodajo v ostali Sloveniji, zato so se pričeli organizirati in čakali trenutek odprave cone A in B. To se je zgodilo v letu 1947, na kar so se pričeli lovci po zaselkih ožje Goriške združevati in organizirati. Pripravljalni odbor za ustanovitev Lovske družine Gorica, v katerem so bili lovski tovariši Marjan Šebenik, Narcis Fabricijo, Franc Golja, Franc Keber in Jožef Trampuž, je spodbujal pristojne organe tega območja za opredelitev in dodelitev lovišča ter ustanovitev lovske družine.

Organizirani lov so ustanoviteljev LD Gorica izvajali že v letu 1948 na večini lovišča sedanje LD Gorica, kot dokazujejo lovske karte prvih tedanjih lovcev in poznejših ustanoviteljev naše LD Gorica. S tem je bilo poskrbljeno za zakonito izvajanje lova in onemogočenje krivolova v prevelikih razsežnostih.

Zato je začetek organiziranega lova leta 1948 tudi leto, ko praznujemo rojstvo naše LD Gorica.

Formalno so ustanovitveni akt izvršili naslednje leto, s pogodbo o upravljanju lovišča št. 115/85, 27. julija 1949, v Solkanu v tedanji kinodvorani, poznejših prostorih Primorskega dramskega gledališča. Ustanovnih članov je bilo 24, lovišče pa je merilo 3560 ha.

Od ustanovitve je članstvo hitro naraščalo. Leta 1955 je LD Gorica štela 39 članov, leta 1967 pa že 73.

In lovišče LD Gorica danes?

Naše lovišče je danes pretežno ravninsko lovišče z najnižjo točko nadmorske višine ob reki Vipavi, kjer dosega približno 20 m nadmorske višine, na severnem delu pa sega v sredogorje z najvišjo točko nadmorske višine 698 m.
Celotna površina lovišča znaša danes 6928 ha od tega pa je 1878 ha nelovne površine. Nelovne površine, ki so iz lovišča izločene obsegajo naslednje lokacije: severozahodni del Panovca, kjer je športno-rekreacijska cona in del Škabrijela (zaradi vse večjega zahajanja rekreativcev v ta del lovišča), pa tudi vzpetina in izvir Lijaka (zaradi avtoceste, ki poteka vzdolžno po lovišču). Izločen je tudi del polja na Križcjanovem in del polja pri Bukovici, izločeno pa je tudi Javno odlagališče smeti na lokaciji pri Stari gori.

Zaradi te, močno razvejane infrastrukture lahko rečemo, da imamo zelo razkosano lovišče.

Glede divjadi, pa se naše lovišče lahko pohvali z veliko biodiverziteto.
Od parkljaste divjadi je danes najštevilčnejša srnjad, sledita ji divji prašič in gams.
Od male divjadi imamo fazana, poljskega zajca in raco mlakarico.
Od ptic je največ šoj, sivih vran in srak, ki povzročajo tudi največje škode v lovišču, uničujejo tudi fazanji zaroda, ter zaroda ptic pevk sploh…

Gojitveno-čuvajsko službo opravljajo naši lovci člani z rednim obhajanjem lovišča. Lovski čuvaji so zadolženi za spremljanje in nadzor nad posameznimi deli oziroma območji lovišč. Poleg preprečevanja krivolova je njihova temeljna naloga tudi nadziranje staleža divjadi, nadzor nad aktivnostmi lovcev ter spremljanje morebitne škode po divjadi in na divjadi.

Kinologija, gojenje in usposabljanje lovskih psov ima v naši lovski družini dolgo tradicijo, ki sega vse v njene začetke.
LD Gorica ima večje število lovsko uporabnih psov. Prevladujejo šarivci-prepeličarji, ter ptičarji, retriverji, dolgonogi goniči, jamarji, krvosledci…
LD Gorica tudi vsako leto organizira in gosti kinološke prireditve , številni psi naših lovcev pa se ponašajo z odličnimi rezultati na tekmovalnih prireditvah. Vzreditelji lovskih psov iz naše lovske družine so vsako leto številčnejši, in mnogi med njimi, ki so dolgoletni vzreditelji pa so poznani širom Slovenije.

Število lovcev v LD Gorica se giblje okoli 100 članov. Res je, da je struktura članstva starostno visoka, saj je povprečna starost članov nad 55 let, s kljub temu se včlanijo tudi mladi navdušenci – tako za delo v lovišču, kakor za izvajanje predpisanega obsega lova.

Lovska družina Gorica poseduje lovske prostore in hladilnico v vasi Volčja draga.

Lahko smo ponosni na našo organizacijo, na opravljeno delo in na zastavljene naloge za prihodnost.

LD NOVA GORICA